ZIMSKA IDILA NA VELIKI PLANINI – V iskanju nadaljevanja

Pred dobrim tednom me je klical kolega Maks predsednik Šaleškega jamarskega kluba podlasica Topolšica, če bi se za vikend dobili na Veliki planini kjer bi pregledali Malo jamo v Kofcah…

Zgodba z Malo Kofco se prav zagotovo začne v preteklem stoletju, ko so jo domačini uporabljali kot kraj kamor so odmetavali živalske kadavre, nahaja se v bližini večje Jame v Kofcah katere namen pa je bil ˝skladiščenje˝ komunalnih in kosovnih odpadkov. Jamo v Kofcah smo pred tremi leti začeli čistiti in zaključili v predlanskem letu, ko smo delo nadaljevali v sosednji Mali jami v Kofcah oz. Malih Kofcah, takrat se nam je na dnu vhodnega rova odprl prehod, ki je vodil v njeno notranjost. Jamo smo istega dne raziskali in izmerili ter odkrili kar nekaj delov kateri bi lahko vodili v nadaljevanje in tako je naslednjega dne čakala raziskovalna akcija, ki pa se ni ravno izšla po načrtu in sledila je reševalna akcija.

Reševalna akcija v Mali Kofci je potekala po tem, ko smo 22.8.2021 Maks Petrič, Risto Sovčev, Tilen Podkrižnik in jaz širili ožino (kamrico) na koncu jame, ob tem je Maks splezal 3m visoko v rov za njem pa se je prostor zaprl z veliko količino materiala kateri je celo minuto letel neznano kam v spodnje prostore jame. Ko se je zadeva umirila smo poskušali odstraniti skalovje pa žal neuspešno in sledila je reševalna akcija o kateri si lahko preberete v reviji Jamar št. 18, 12/2021 str. 60-61. Ob takšnem dogodku te zagotovo spreleti srh, ko nemočno poslušaš grmenje skalovja ob tem pa ne veš kakšno je stanje kolega na drugi strani, k sreči se je vse izšlo srečno in bi verjetno marsikateri drug človek tu zaključil z ˝izzivanjem˝ narave, ker pa smo jamarji svoje vrste narava pa nam takšni dogodki ne pridejo do živega in ne dajo miru zato torej je potrebno iskati odgovore o nadaljevanju. Jamo sta lansko leto obiskala tudi naša člana Klemen in Ambrož Kregar katera sta izvedla 3D skeniranje, ob tem je Klemen ustvaril načrt v povezavi z Jamo v Kofcah kateri je pokazal, da se jama razvija stran od slednje.

Odgovore o nadaljevanju smo iskali v nedeljo 22.1.2023, ko smo se na akciji zbrali Maks, Veles, Lea, Alenka, Amadej in Benjamin. Začeli naj bi z zborom ob 9. uri pri spodnji postaji nihalke na Veliko planino, ker pa sem jaz malo zamujal so ostali pred tem uživali na jutranji kavi pri Jurju v Bistrici, ob mojem prihodu pa smo se skupaj ob pol 11ih z gondolo popeljali na planino. Zgoraj je bilo že kar nekaj smučarjev kateri so uživali na novozapadlem snegu, idila je bila zares zimska. Ob vožnji z žičnico proti Gradišču nas je do dobra prepihalo in premrazilo za kar sta se Lea in Veles odločila, da ostaneta v bližini Zelenega roba kjer sta se dričala z lopato, naša ekipa pa se je odpravila na pot proti Kofcam kamor smo prispeli po dobrih 30min gaženja po zametih.

Ob prihodu je bilo za začetek potrebno odmetati nekaj snega kateri se je nahajal na robu vhodnega rova, pričeli smo z opremljanjem in sicer, ker smo imeli sabo le eno 30m vrv katero smo rabili za plezanje v jami, smo na robu vhoda namestili ˝fix˝ nanj pa pritrdili nekoliko zastarele lojtrice katere se dan danes bolj malo uporabljajo pa vseeno so na kratkih stopnjah zlata vreden kos opreme. Ko se je celotna ekipa zbrala na dnu smo kot po toboganu skozi rov smuknili v jamo, tod te v poletnem času pričaka kup živalskih kosti in lepljive prhle prsti, tokrat so se te ostanki nahajali pod plastjo snega in moram reči da je bil to eden izmed čistejših obiskov te jame. Ob prihodu v Dvorano lobanj je bilo v primerjavi z zunanjostjo prijetno toplo, prva sta vstopila Alenka in Amadej slednji se nam je denimo pridružil kot novi tečajnik, sta si za začetek ogledovala jamo in Maksovo zasuto kamrico, midva z Maksom pa sva pričela s plezanje kjer sva pregledala okna na desni strani dvorane, ki pa so se izkazala kot pritočni meandri kar naju je malo razočaralo pa vseeno ni dalo miru saj je jama zgrajena iz dolomita res posebnih oblik z nešteto špranjami, skladi kateri so najverjetneje posledica tektonske dejavnosti. V jami smo si tudi ogledali kraj kjer je prišlo do zasutja Maksa, sedaj se je celotna kamrica popolnoma sesula in zaprla kakršno koli nadaljevanje. Več upanja je čutiti na desni strani kjer smo že ob prvem pristopu zasledili možno nadaljevanje pa so ga reševalci ob reševalni akciji zasuli, nad le tem je manjša odprtina do katere sem v nedeljo tudi splezal in izkazalo se je, da je po vsej verjetnosti nekoliko posut rov kateri vodi v globino zato torej bomo v primeru nadaljnjih raziskav prav gotovo iskali na tem mestu ob enem pa bilo za razmisliti, da se pod tem, pod steno odmeče kup kamenja kateri se je napravil med reševalno akcijo. Jama je tokrat ventilirala zrak vase kar pa je popolnoma drugače kot v poletnih mesecih, ob prejšnjih raziskavah je iz teh špranj močno pihalo kar je dober znak, da se jama nadaljuje.

Iz jame smo izstopili okoli druge ure, ter nato odgazili proti Zelenem robu, od koder smo se z zadnjo vožnjo žičnice popeljali proti Šimnovcu. Na zgornji postaji nihalke sta nas pričakala Veles in Lea sledil je zaključek v gostišču in vožnja nihalke proti dolini. Dan smo kljub mrazu preživeli v odličnem vzdušju ob enem pa smo zaključili del vprašajev v Mali jami v Kofcah, skoraj zagotovo se še vrnemo.

Akcije smo se udeležili: Benjamin Lap (JK Kamnik), Maks Petrič, Veles, Lea Pavrič, Alenka Rojnik in Amadej Brvar (ŠJKPT)